Govorne motnje so povezane s težavami pri fizični reprodukciji govora. Vključujejo prizadetost glasu (glasovne motnje), artikulacije in/ali fluence oz. tekočnosti govora. Posameznik ima lahko več motenj hkrati, pogosto se pojavljajo skupaj z jezikovnimi motnjami.
Artikulacijske in fonološke motnje vključujejo napake v produkciji besed (izpuščanje, zamenjevanje, popačenje, dodajanje glasov).
Motnja fluence (tekočnosti) se kaže v nezmožnosti nadzorovanja hitrosti in ritma, kadar so napake v fluentnosti govora tako intenzivne ali ponavljajoče se, da govor osebe pritegne našo pozornost ali ga sploh ne moremo razumeti. Najpogostejši tip motnje govorne fluence je jecljanje.
Jezikovne motnje se deli v pet jezikovnih podsistemov:
-Fonologija (glasovi)
-Morfologija (besedne oblike)
-Sintaksa (zaporedje besed in stavčna struktura)
-Semantika (pomeni besed in stavkov)
-Pragmatika (socialna raba jezika)
Jezikovne motnje se običajno pojavljajo v kombinaciji z drugimi primanjkljaji (npr. slušnim primanjkljajem)
vir: Drago Žagar: Drugačni učenci, 2012, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta