MOTNJE V TELESNEM IN GIBALNEM RAZVOJU

Motnje ali prizadetosti so lahko prirojene, lahko so posledica različnih bolezni ali pa so nastale zaradi poškodb pri nesrečah.
Motnje zelo variirajo, na osnovi ocene gibljivosti jih delimo v dve osnovni skupini:
a)    lažja motnja v telesnem in gibalnem razvoju in kronična obolenja
b)    težja motnja v telesnem in gibalnem razvoju

Nekatere specifične motnje, ki se kažejo v telesni in gibalni prizadetosti učencev:

– cerebralna paraliza: ni nalezljiva, ni napredujoča (razen zaradi staranja) a se tudi ne izboljšuje. Glede na čas nastanka je lahko predporodna ( pomanjkanje kisika, možganska krvavitev plodu, rdečke med nosečnostjo…), obporodna (zlasti nedonošenčki in porodi, kjer pride do zapletov) ter poporodna ( vnetje možganov, poporodne poškodbe). Povezana je z možgansko poškodbo področij, ki sodelujejo pri nadzoru gibanja in drže. Pogosto prizadene tudi senzorne sposobnosti, kognitivne funkcije in emocionalno odzivanje; pri visokem odstotku otrok se pojavljajo tudi slušni in vizualni primanjkljaji ter govorne in  vedenjske motnje. Najpogostejša oblika cerebralne paralize je spastična oblika, za katero je značilen povišan tonus v mišicah.
– mišična distrofija je dedna bolezen, za katero je značilna progresivna oslabelost, povzročena z degeneracijo mišičnega tkiva. Najpogostejši obliki mišične distrofije sta Duchennova (ki praviloma prizadene le dečke) ter Beckerjeva, pri kateri je bolezen blažja.
– artritis je avtoimunska bolezen, ki povzroča vnetje sklepov, posledice pa so otekline, bolečina in postopno uničenje sklepa. Najprej prizadene male sklepe prstov; vnetje je običajno simetrično na obeh straneh telesa. Artritis se sicer najpogosteje pojavi po 25.letu, vendar lahko prizadene tudi otroke, predvsem deklice.

vir: Drago Žagar: Drugačni učenci, 2012, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta